Kopna plezalna sezona je že v teku midva s Cimpom pa se zmenva za uvodno plezanje. Zgodnje vstajanje je pomenilo da greva plezat. Ob osmih sva že pod steno in študirava vstop v steno. Imava tudi družbo v sosednji smeri.

Uvodni raztežaj je vedno siten ker nisi ogret in tudi tokrat je bilo tako. Stena ima lepo naklonino in je v začetku platasta. Nato prideta dva težka razsteža. Prvi je bil za psiho,  vsaj zame. CIimp je zlezu suvereno. Drugi pa je biu eno samo tlačenje v zajedi, povrhu pa ključni detajl moker. Tam sva oba dihala kot parna lokomotiva. Na polovici stene pa se srečamo s sosednjo navezo in jim dava prednost za napredovanje v steni. Imela sva čas za martinčkanje na soncu in glavno malico, ki je mimogrede teknila. Zraven pa poslušava helihopter ki je nekje v bližini. Sedaj sva vstopila v smer Kuštrasta. Rastežaj je bil moker, kar je pomenilo da morava biti previdna pri plezanju. Na koncu je sledil izstopni raztežaj ki je bil re moker. Stopi in grifi so bili mokri ampak res mokri. Na vrhu se je videl preduh ki nama je pobral moči. Sledil je sestop, ki pa ni bil od muh. Najprej sva iskala macesen kot je narisano na skici. Po kakšni uri le najdeva macesen. Le- ta je bil med visokimi borovci, Res fino, bi rekel nekdo. Najprej se spustiva do naslednjega macesna kjer se je le videla očitna linija spusta. Spust po vrvi je ena stvar kjer mora biti koncentracija na visokem nivoju. Ker je nama zmanjkalo vode sva komaj  čakala okrepčilo na izhodišču stene. Po nekaj sitnostih sva le občutila trdna tla pod nogami. Najprej sva se napila vode , nato sva pojedla še zadnji sendvič ki nama je ostal. Na hitro razdeliva opremo in se urno podava v dolino ker naju preganja mrak. Zasluženega piva pri Ingotu ni bilo. Je bil pa zato pri avtu.

Tura je bila zanimiva, skala je dobra. Bo treba še kaj v to steno.

Avtor: Primož S.