Alpinistični odsek Novo mesto

  •                                                          “Tudi najdaljša pot se začne z enim kortakom.” Leo Tzu

  • “Ali se bo nekaj zgodilo, je odvisno od mene.” Robert H. Schuller

  • “Tja, do koder je vredno iti, ne pelje nobena bližnjica.” Beverly Sills

  • “Izrabi dan!” Horacij

  • “Si želiš vertikale?” AO Novo mesto

  • “Karkoli delaš, delaj to s strastjo.” Tomaž Humar

  • “Čudovite stvari v življenju so tiste, ki jih počneš, ne tiste, ki jih imaš” Reinhold Messner

  • “Klin se s klinom zbija.” Mark Tulij Cicero

  • “Le malo je zadovoljstva v lahkih zmagah.” Edmund Hillary

  • “Kjer je volja, je tudi pot.” Angleški

  • “Goro bo premaknil le tisti, ki je v začetku premikal kamenčke” Kitajska modrost

  •                      “Bilo je lepo, nekateri so celo jokali….” R.M. – Gric

Ostržkova (III, 400m) in Lenuhova (IV-/II-III, 300m) grapa

Posted on by

Na četrtkovem ferajnu smo se pogovarjali, da bi za vikend šli v neko grapo oziroma nekateri so imeli željo splezati kakšno smer. Bilo je kar nekaj predlogov vendar zaradi spremenljive vremenske napovedi za vikend in napovedane otoplitve nismo dorekli ničesar dokončnega. V petek je David Klančar sporočil, da so bile na Begunjski vrtači kar dobre razmere in odločitev je padla.

V Novem mestu se nas je v soboto že kar zgodaj, ob 4.00,  zbralo sedem članov. Matej Balant, Martin Jerman in Robet Krštinc so imeli namen splezati Fulovo spominsko smer. Nejc Šinkovec, Tomaž Zalokar, Gregor Klančar in Rok Ruperčič pa smo se odločili, da se podamo v eno izmed številnih grap, ki jih ponuja Begunjščica. Sproti smo v Višnji Gori pobrali še Boruta Mežnarčiča in ob pol šestih že bili na vsem dobro poznanem izhodišču pred predorom Ljubelj. Obe ekipi smo se skupaj podali proti vstopu v grapo oz. smer.

Naša ekipa je kmalu skrenila levo in po dobri uri hoje smo že bili na vstopu v Ostržkovo grapo. Nadeli smo si dereze, čelade ter pasove, se malo okrepčali in hitro sledili Tomažu, ki je že grizel v strmino. Grapa je bila kljub temu, da je precej snega že pobralo lepo zalita. Tudi sneg je bil dobro pomrznjen in uhojen tako, da smo kar hitro napredovali. Žal sem kmalu ugotovil, da tudi danes, kot že nakajkrat letos na Begunski vrtači spet ne bomo videli sonca in da bomo okusili še nekaj zadnjih izdihljajev letošnje zime.

Vendar ima tudi to svoj poseben čar. Ko smo prispeli na vrh, smo vsi presenečeni ugotovili, da je ura šele deset. Zato smo se po okrepčilu odločili, da imamo še dovolj časa, da sestopimo pa Šentanskem plazu in ponovimo vzpon še po Lenuhovi grapi. V Lenuhovo se je kot prvi podal Suhi, ki nam je demonstriral nekaj gibov Ulie Stecka zato smo ga celo grapo komaj dohajali. Še dobo, da je bil sneg dobro pomrznjen in uhojen. Na trenutke je vse skupaj spominjalo kot hoja po stopnicah za kar smo uporabili izraz “stopničarjenje”.  Po kakih 45 minutah smo bili zopet na grebenu. Ravno pravi čas, saj so noge že pekle in tudi želodec se mi je že oglašal.

V prvotnem planu smo imeli sestop po Ostržkovi grapi, vendar smo se zaradi goste megle in otežene navigacije, raje odločili za bolj sigurno varianto po Zahodni grapi. Ob pol 11 smo bili že nazaj pri avtomobilu. Nato je sledil še obvezen postanek v Kranju na pijači, kjer nas je pričakalo že zelo toplo spomladansko sonce.

Foto&Video: Nejc Šinkovec

[wdgpo_plusone]

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.