Kratko poročanje z tabora Paklenica 1. Maj 2014

Vremenska mapoved pred odhodom je bila slaba. In tako smo spremljali prognoze prek vseh medijev in internetnih povezav. Zadeva ni kazala na najbolje. Jaz sem teden pred prazniki napovedal, da je vreme do sedaj še vsako leto zdržalo, le zadeti je potrebno termin.  In res sreda, četrtek in petek so bili sončni tja do 14h, Vito in Dijana sta dobila celo blage opekline, potem pa so se občasno pojavljale popoldanske plohe. Ravno dovolj, za splezat eno, ali dve, če si dovolj zgoden. In tako se nas je zbralo 14 pogumnežev, ki smo tudi letos plezali, uživali in se družili v Pakli. Najuspešnejša naveza je bila Gregor in Romana, ki sta vreme dol dežurala že od ponedeljka. Med drugim sta splezala meni vedno željan in nikoli dosegljiv Brid za mali čekič VIII- .  Sicer sva bila uspešna tudi midva z Nejcem, ki sva v udarnih treh dneh splezala 4 večraztežajke različnih težavnosti in edina, ki naju noben dan ni ujel dež, vedno sva pravočasno sestopila. So mi eni potem dejali, češ; ti k poznaš Paklo v nulo« morda. Ostale naveze je vsake toliko opralo, ker vodje navez niso izdelali najboljšo kalkulacijo. Seveda so vodni krst doživeli tudi naši tečajniki, iz stene so odmevali nekam divji kriki. No in tudi zavoljo vremena nismo ostali dol do nedelje, kot je bilo predvideno, temveč smo se vrnili domov v soboto.

Tabor ocenjujem kot uspešen. Tudi moker mora biti vsake toliko alpinist, bi dejal naš Matej.

Hrabre prati sreča! Bi dejali naša brača Hrvati.

Vodja tabora

Tomaž Z.

[wdgpo_plusone]