Alpinistični odsek Novo mesto

  •                                                          “Tudi najdaljša pot se začne z enim kortakom.” Leo Tzu

  • “Ali se bo nekaj zgodilo, je odvisno od mene.” Robert H. Schuller

  • “Tja, do koder je vredno iti, ne pelje nobena bližnjica.” Beverly Sills

  • “Izrabi dan!” Horacij

  • “Si želiš vertikale?” AO Novo mesto

  • “Karkoli delaš, delaj to s strastjo.” Tomaž Humar

  • “Čudovite stvari v življenju so tiste, ki jih počneš, ne tiste, ki jih imaš” Reinhold Messner

  • “Klin se s klinom zbija.” Mark Tulij Cicero

  • “Le malo je zadovoljstva v lahkih zmagah.” Edmund Hillary

  • “Kjer je volja, je tudi pot.” Angleški

  • “Goro bo premaknil le tisti, ki je v začetku premikal kamenčke” Kitajska modrost

  •                      “Bilo je lepo, nekateri so celo jokali….” R.M. – Gric

Tabor Paklenica november 2014

Posted on

Tudi letos smo tradicionalni prvonovemberski tabor izpeljali v nam ljubi Paklenici. Tokrat se je tabora udeležilo 20 ljubiteljev tovrstne avanture. Večino članov je prišla v četrtek zvečer, oz. petek zjutraj, tako da smo skupaj tri dni uživali v radostih, ki jih ponuja kanjon Paklenice z okolico. Letos nam je bilo vreme izredno naklonjeno, saj je celi teden sijalo sonce z ravno pravšno močjo. Tako smo se na vrhu smeri vedno malo posončili zgoraj brez. Celo burja naj bi pihala en dan, pa potem od nje ni bilo nič. Skratka ena sama uživancija. Ja, tudi plezalo se je veliko, v povprečju tudi po dve smeri na dan. Tokrat so bili z nami tudi novopečeni frikoti, ki se urijo pod Matejevim vodstvom. Jasno njihovo navdušenje je bilo posebej veliko, ko se prvič srečaš z tako velikim kanjonom, smer pa na vsaka dva metra. Nekateri so tudi prvič preizkusili višino in ko smo jih zvečer povprašali kako je bilo, je bilo slišat: uuuuuuuuuuuuu noro!

Tudi letos smo bili nastanjeni v apartmajih Peko. Postelj je imel ravno prav. Ob večerih smo organizirali kolikor toliko skupinsko večerjo, ter po večerji je vsak večer sledilo poročilo o dnevnih aktivnostih. Kot je prav so o svojih dogodivščinah poročali tečajniki, kajti bili so še polni adrenalina. Po poročanju, pa je sledila zabava na balkonu, vsak je nekaj malega prinesel od doma, pa je nastala prava veselica. Paklenica pomeni : veliko plezanja in druženja z plezalci. Tudi tokratni tabor Paklenica je bil vsestransko uspešen, brez najmanjših zapletov smo se vsi naplezali, ter naužili še zadnjega letošnjega sonca.

Končal bi z besedami večine: še več takih taborov!

Načelnik

Tomaž Zalokar
[wdgpo_plusone]

4 comments on “Tabor Paklenica november 2014
  1. Nejc Šinkovec on said:

    OK pa bomo poročal 🙂

    Students’s Log, Stardate 41153.7. Our destination is planet Croatia beyond which lies the great, unexplored mass of great rock and fresh water.

    1. dan – četrtek 30.10.2014. Zlata raketa piči proti Starem gradu. Notri ena đomba in dva zelenca. Prvi postanek Vizir (12 perov), drugi postanek Lidl Črnomelj (plato pera). Med potjo se spije 8 perov in se gre 2x scat. V Stari grad prispemo okoli 16:34. Pri Pekotu so že Roman, Diana in načelnik Tomaž. Dobimo vogalni apartma na terasi in si razdelimo ležišča. Pije se naprej……
    Zvečer, čas ni natančen vleti še drugo vozilo. Nek plav Audi z WV rat kapami. Tako se družba poveča še za dva člana, Martina in Nino. Spije se vse žganje. Ekipa se počasi sprošča in zabava, tečejo hude debate, piha burja tako močno da smo vsi zaviti v dekice. Odpravimo se spat. Začuda nihče ne smrči 🙂

    2.dan – petek 31.10.2014. Zbudimo se ob 8 uri. Nihče ne jamra da bi nosil posledice pretekle noči. Vsi lačni, gremo v trgovino po prvo nabavo. Naredimo fruštek in čakamo, da vleti ostala družba, ki se je napovedala. Ura okoli 10, družbe še ni in mi se odločimo, da gremo plezat. Zmenmo se za naveze. Tomo in David ter Robi in jaz.
    Takoj panika, zdej me bo Robi zvleku v neko pizdarijo, da ga bom žical k boga, da me abzajla. Pridemo v Paklo, kupimo karte za plezališče in se natovorimo z opremo. Robi pravi, da greva v Aniča Kuk. Men nič jasno, drugič v Pakli. Prispeva do stene in Robi gleda, kaj bi štartal. Prvi plan Pero, 5c 80m. V štartu trije Čehi, mogoče Poljaki. Zmenva se, da ne bi čakala in kreneva naprej. Malo višje Danaja, točnega razloga ne vem zakaj je nisva šla plezat (mogoče kaka naveza). Robi pove, da je tu smer Poročna in da bi šla lahko to plezat. Prideva do vstopa in nikjer nobenega. Premečeva štrik, se naveževa, naredimo dvojno preverjanje in že Robi pleza. Prvih par raztežajev je nekaj zelo lepih štiric. Ves čas pa mi pogled beži gor v detajl. Priplezava do četrtega štanta in že vidim kaj me čaka. Robi Džomba kot je krene suvereno, pride do kamina in ga pleza kot dedek mraz. Na enkrat začne pihat in klet. Kle se vse maje, tega ne prijemat! V detajlu kamen težji od mene rine stran od stene. Ok jst ves živčen, bom jst to lahko na frej….. sej če ne se bom pa za komplete vleku!. Džomba že cuka štrik – komanda ki sledi…. kmal bom jaz tam gor. Podrem sidrišče, 3x potegnem štrik in že sem pripravljen, da krenem. Takoj na žačetku je lepa plata, ko prideš nad njo pa te čaka cca. 8m kamina. Začnem ga plezat, počasi in sigurno povišujem noge. V elementu sploh ne razmišljam o krušljivem kamnu. Pridem do konca prvega dela kamina in zagrabim krušljiv kamen. Noge se mi začnejo trest, da bi lahko grozdje prešal. Najdem nekaj drugega za prijet in se zvlečem po rokah nad krušljiv kamen. Počasi prilezem, do Robija. Zadnji trije raztežaji so lažji svet in si oddahnem. Po koncu plezarije prideva do vrha Aniča kuka, pojeva malco, jaz si enega prižgem. Hvala Robi za prelepo smer, ki sem jo zlezel na frej. S Robijem je lepo plezat. Sestopiva in greva k Dinkotu na pivo. Med tem časom so prispeli v Paklo še vsi ostali.
    Odhitimo do doma, da Robi pristavi na šporhet Čili Con Carne, ki ga je pripravil Jernej Balant. Vsi ferajnovci prispejo varno domov. Načelnik začne z organizacijo poročanja. V spodnji etaži zložimo mize in se vsi zberemo za “zadnjo večerjo”. Glede na to kako hitro zmanjka Čilija bi temu res lahko rekli tako. Z našim Janezom – Đanijem sediva na vogalu mize in se meniva kako je bilo na plezanju. Vmes preide debata na to kaj bi jutri plezali. Oba ugotoviva, da starejših pripravnikov in alpinistov ne bo na voljo. Pogovor preide na to, da bi šla midva lezt nekaj lažjega. Zasmejiva se ah sej bo…… Pričnemo s poročanji. Med debato se pije dobro domače belo vino. Spat se spravim ob 10, ker sem crknjen.

    3. dan – sobota 1.11.2014. Zjutraj takoj pograbim vodniček. Ne vem kaj bi lahko šla z Janezom lezt. Vem da Đani pleza dobro in bedno bi mi ga bilo vlečt v nekaj lahkega. Gregor predlaga Danajo. Smer sem videl v živo in vem, da je raje še ne grem plezat cug-cug. Mogoče naslednji tabor. Kratko povedno usral sem se. Janezu predlagam, da bi šla plezat Fleks&Reks 5a. Strinja se in pičiva midva. Vstop smeri ni bilo težko najti, ker so bili tam Matej, Mojca in Nina. To, mamo pred nami domačo navezo tako, da orientacija tudi ne bo problem. Prideva do stene in ugotoviva, da sta na vstopu še dva Hrvata. Matej naveže punce in se zapodi v smer. V parih minutah že vpije podri varovanje. Punce krenejo in kmalu za njima še Hrvata. Prvi cug plezam jaz. Hitro pridem, do sidrišča. Pred plezanjem sem pripravil sidriščni vozel na gurtni. Izdelam sidrišče, se zazihram in začnem varovati Đanija. Do mene pride kot bi mignil. Naslednji cug je najtežji od štirih. Cuge sva določila pred plezanjem. Glede na to, da Đani pleza veliko bolje kot jaz je on dobil težje raztežaje. No splezal ga je šolsko. Med plezanjem je imel še čas študirat kako se izogneš prijemanju ali stopanju na drevo. Pripleza, do sidrišča in me prične varovati. Med plezanjem njegovega raztežaja opazim, da so vpeti samo trije kompleti. Zdaj razumem razlago Gregorja glede S2/S3 v vodničku. Smer preplezava šolsko. Prideva do vrha, kjer nas čaka druga dolenjska naveza. Morajo, ker je Mojca med plezanjem zgubila čevelj. Itak, da je sledil tepež. :). Matej je takoj pričel z iskanjem optimalne vrvice in Nino naložil meni v naročje. Sledila so 3 vprašanja za zmanjšanje števila udarcev v minuti. Mislim, da so bili vsi pravilni. Sledili so štrije udarci. Dokler je bila špagica še topla je že bila v mojem naročju Mojca. Isti postopek par vprašanj in tepež. Punce so prenesle krst k deci!. Skupaj sestopimo, do imbicijoznih plezalcev. Zvečer ponovimo prijetno druženje in poročanje. Za nedeljo vem, da plezam s Primčijem.

    4. dan – nedelja 2.11.2014
    Spremenijo se plani in nama s Primčijem se pri plezanju pridruži David. Skupaj smo bivali v apartmaju in se spodobi, da greva tud kej skupaj splezat. Gregor in Robi nam posodijo dvojčka, da lahko plezamo v troje. Smer si določimo bolj na začetku, ker bi radi šli do treh domov. Ponovno gremo v Kuk od Skradelin, tokrat plezat Aigor 5b 150m, 5 raztežajev. Prvič plezam v troje na dvojčka. Plezanje poteka brez težav. Smer je za malenkost težja od Fleks&Reks. Tokrat imamo dolenjsko navezo v sosednji smeri Dr. Frankenstiin, plezata jo Matej in Martin. Na vrhu naredimo skupinsko fotografijo in sestopimo. Med sestopom gremo mimo frikališča sektor Hram in v njem so trije Štajerci, ki imajo vpeto smer Vodan 7b. Res neki mother fuckerji. Vzamemo si malo časa in jih opazujemo pri plezanju. Ko pridemo do dna kanjona najdemo naše ferajnovce kot martinčke na sončku. Pridružimo se jim in počasi se končuje naše uživanje v dalmaciji. Odpravimo se v apartma, spakiramo, pospravimo in se ob pol štirih opravimo proti Novemu mestu.
    Domov prispem pozno popoldan ali v zgodnem večeru.

    Tabor Paklenica november 2014 je iz mojega vidika nekaj najlepšega, kar lahko tečajnik doživi! Zahvalil bi se celotni družbi za zabavne in vetrovne večere.
    Robertu za prekrasno, mojo najtežjo splezano smer v Paklenici in celoten vikend. Janezu za smer v Paklenici, ki sem jo prvič plezal cug-cug in dober Bosanski tobak. Primožu za njegovo dobro voljo, da je šel v nedeljo plezat. Odlično rdeče vino, ki smo ga pili iz pecljatih kozarcev in čokoladne piškote. Evi za odlične sarme! Jerneju za odličen čili! In ne nazadnje našemu načelniku, ki je organizator našega tabora, ki vestno skrbi, da se nikomur nič ne zgodi in za vse poskrbi.

    Over and out.

  2. David Klančar on said:

    Tako, pa je minil moj 1.tabor pod okriljem AO Novo mesto. Najprej bi se vsem zahvalil za dobro družbo, bilo je odlično!
    Še posebaj pa hvala Šinkiju in Robiju “Đombi” za družbo na poti ter v sobi in trpljenje moje družbe. Sedaj pa kronologija:
    Za 1. dan bi se zahvalil načelniku ,da me je vzel na prvo turo in mi razkazal Paklenico z prvim vzponom na Veliki Čuk in odličen razgled čez celo Paklo, ter drugo turo ,ki je bila pa zelo zabavna v “plezalnem” smislu.
    Za 2. in 3. dan pa bi se zahvalil Prmčiju, ki je bil ravno tako odlična družba in izbral 3 res lepe smeri 🙂 pa seveda Irenci za družbo v smeri in ob jutranji kavi.

    Sedaj pa dost zajebancije, prvi dan po pakli je minil in z njim tudi regeneracijski dan tako da sem se odločil pisati predvsem zato ,da izzovem vse tiste kandidate za treninge, čas da začnemo!!!!

  3. Martin Jerman on said:

    En lep pozdrav vsem plezalkam… no in plezalcem 🙂

    Odprava v paklo z AONM je bla res vrhunska.. Zakon družba, dobro vreme in supr skala. Upam, da bo tega še več.
    Zahvalu bi se Robiju ter Mateju, da sta me prenašala v novih smereh.. no pa še vsem ostalim, da se je stvar tako super organizirala in iztekla kot se je.

    LP

  4. Nina Kogovšek on said:

    Oooo…(predstavlej si kako to Nina lepo zajamra =P) kakšne lepe besede in dnevniki. =) Ja no….da še js kej dodam ane. Ta tabor je biu res nekaj najbolšga za kar sem se odločila. V prvi vrsti moram pohvalt pajkičarja, da je prenašal nas tečajnike in nas naučil oz nadgradil naše znanje, ter spodbujal da bomo čim boljši plezalci. Seveda tut načelniku, da je organizirov vse…čeprov malo pozno…sam Nina ne bi bla Nina če ne bi kompicirala. 😉 Paklenica je res raaaj. Čist sm navdušena nad temi ogormnimi stenami. Komaj čakam naslednji tabor. Hvala vsem za res dobro družbo, hrano, pijačo (drugič prnesem s sabo veliko več pijače =P), spodbude pri plezanju in pohvale. Hvala za prvi krst (avč in moja rit). In ja mislm da sva ga z Mojco dobr odnesle. =P Hvala Mateju in Robiju, ki sta me “razdevičla” v večratežajnih…super sta!

    Lepo se mejte…pa se kej vidmo.

    Lp, Nina =)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.