Drugi slap v prednji glavi Prisanka (22.2.2015)

“Tudi najdaljša pot se začne z enim kortakom.” Leo Tzu
“Ali se bo nekaj zgodilo, je odvisno od mene.” Robert H. Schuller
“Tja, do koder je vredno iti, ne pelje nobena bližnjica.” Beverly Sills
“Izrabi dan!” Horacij
“Si želiš vertikale?” AO Novo mesto
“Karkoli delaš, delaj to s strastjo.” Tomaž Humar
“Čudovite stvari v življenju so tiste, ki jih počneš, ne tiste, ki jih imaš” Reinhold Messner
“Klin se s klinom zbija.” Mark Tulij Cicero
“Le malo je zadovoljstva v lahkih zmagah.” Edmund Hillary
“Kjer je volja, je tudi pot.” Angleški
“Goro bo premaknil le tisti, ki je v začetku premikal kamenčke” Kitajska modrost
“Bilo je lepo, nekateri so celo jokali….” R.M. – Gric

Posted on 25. 2. 2015 by AO Novo mesto

V nedeljo, smo se po Zaplotnikov memorialu na Ledinah (mislim da je potekal septembra) končno spet navezali skupaj, Sebastjan (AO Kranj) Matej (AAO) in jaz…ker je vsaka naša skupna avantura vedno nepozabna, smo se odločili da gremo kljub slabi napovedi in nič kaj obetajočim razmeram…vprašanje pa je bilo KAM?

Zakopljemo se vsak v svoje misli in tuhtamo…mislim, da smo imeli prav za vsak konec naše drage po eno turo, na koncu prevaga Drugi slap v prednji glavi Prisanka (II/W4,M4,200m).

Slap je po Kresalu malo drugače ocenjen, dolžina je samo 50m, saj so včasih plezali samo prvi raztežaj, dokler niso raziskali tudi grape naprej in spoznali, da skriva ta kotiček res lepe ledne skoke, zmerne težavnosti, naklona do 85 stopinj, z zelo dobrim ledom.

Turobna nedeleja, vstanem…DEŽ (ok, bil je napovedan, sam še vedno ti požene depresivno kri v možgane). Rekl smo da gremo, tako da marelo v roke, pot pod noge in že se peljeva v Tržič, premečemo ruzake in štart v dolino Krnice. Bližje ko smo KG bolj se dež preobraža v sneg, nasmeški na obrazih, depresija uhaja…še pr Jožic kafe in smo nared.

Sprehod po dolini Krnice je bil pravljičen…zasnežena dolina, utrjena pot in naletavanje snega…”Fanta tole je za babe vozt!” jima pravm, ko se nam nenadamo odpre ostenje prednjih glav…pogled ki vsakemu lednemu navdušencu vzame sapo, svečke tu, linija tam, svečke, linija.. pornič v živo! 🙂

No po orgazmičnih razgledih, se sprehodimo do vstopa, priprave in štart….

Prvi raztežaj je ene 10m res lepe kaskadaste zavese, štant na drevju, štajerc po grapi navzgor in prideš do lepote: 10m 85 stopinjske zavesice, nadaljevanje spet po rampi, par manjših lednih skokov (do max 5m) do zadnjega raztežaja, ki pa ni bil ravno narejen…zatorej čez skalne prage do M4 in že smo na vrhu smeri 🙂 vmes pa seveda obilico heca, debatiranja o tej, o oni, pa še o čem, kar pa ni ravno za v zapis 😉

Vredno je dodati, da višje kot smo napredovali, bolj je snežilo, tko da se je tudi romantičnost ture samo stopnjevala…mi pa trije deci….

Pri spustu po vrvi izkoristimo kar navezo 2h Kranjčanov, ki smo ju vmes prehiteli in smo ekspresno hitro v dolini…v avto, pa seveda spet k Jožici, kjer je božanska hrana, pa še eno fletno dečvo so mel za šankom…tko da se niso oči pasle samo na svečkah 🙂

Kaj dodat na koncu…res lepa tura, neobljuden konec, fajn družba…toj to!

[wdgpo_plusone]