Alpinistični odsek Novo mesto

  •                                                          “Tudi najdaljša pot se začne z enim kortakom.” Leo Tzu

  • “Ali se bo nekaj zgodilo, je odvisno od mene.” Robert H. Schuller

  • “Tja, do koder je vredno iti, ne pelje nobena bližnjica.” Beverly Sills

  • “Izrabi dan!” Horacij

  • “Si želiš vertikale?” AO Novo mesto

  • “Karkoli delaš, delaj to s strastjo.” Tomaž Humar

  • “Čudovite stvari v življenju so tiste, ki jih počneš, ne tiste, ki jih imaš” Reinhold Messner

  • “Klin se s klinom zbija.” Mark Tulij Cicero

  • “Le malo je zadovoljstva v lahkih zmagah.” Edmund Hillary

  • “Kjer je volja, je tudi pot.” Angleški

  • “Goro bo premaknil le tisti, ki je v začetku premikal kamenčke” Kitajska modrost

  •                      “Bilo je lepo, nekateri so celo jokali….” R.M. – Gric

Košir – Brelih NŠG

Posted on

Že lep čas sva se dogovarjala z Robertom Ternikom (AO Tržič), da bi šla kako skupej zlezt, pa se nama je končno izšlo. Robert izrazi željo, ki jo ima na svojem seznamu, jaz se popolnoma strinjam in greva!

Pripravljena in oborežena z opisom in skico smeri se podava na Vršič, ekspresno na Sleme in do vstopa v smer. No, ker je še kar nekaj snega, izbereva varjanto bolj desno od vstopnega žleba, je malenkost težja, sam vse v okvirih zmogljivega. Nadaljuje Robi v prečko in potem po opisu do kamina/zajede, štant! Pogledava kje naj bi bilo logično nadaljevanje in grem.
Sprva po lepem kaminu do štanta, a ker sva ga imela 10m pod sabo, logično nadaljujem navzgor…prvo opozorilo: zabit klin s prusikom, fajn gladko komplet not in dalje…Robiju namignem, da tole ni 4ka…. drugo opozorilo: še en klin s prusikom, pa dejmo še v tega komplet sej bo šlo…nakar se zadeva postavi v previsno zajedo s slabimi grifi…piham, se postavljam, gledam kam, kako…dol ne bo šlo brez težav, klina nikamor za zabit…pogledam desno na rob, majhna poka, frend not…drži…se pomaknem malenkost višje…spet piham, prestopam, gor, dol, počitek…ogledovanje…kaj naj…grem, podprijem, naložim na noge in se začnem počasi dvigovati, spustim kako krepko…že sem 3 metre na frendom, pa še kar nič pametnega za prijet…grem na rob..slabi grifi, slabi stopi, psiha dela….atletski prestop nazaj v previsno zajedo, roko naslonim…odnese nogo in se komaj komaj zadržim….
Potem sledi petje, vriskanje in malo višje štant…originalno smer poteka bolj levo, po res lepem in lahkem prehodu, sam zakaj ne bi otežil zadev če lahko 🙂 Robi krene za menoj….se strinja z mojim doživljanjem najinega detajla…matr tole je blo pa zajeban!

Nadaljujeva po kaminu navzgor, čez zagozden balvanček v še en kamin, prečka v levo in po lažjem svetu na rob stene…

To, da je bilo mogoče 10 stopinj, da je pihal veter in je nohtal kt pr norcih sploh ni pomembno…glavn je detajl, po mojem sva spelzala eno varijanto, saj po vodničkih ne poteka nobena smer tam skozi, več kot očitno pa so pred nama obračali.

Ja kaj na koncu…sestop, avto, dolina, Firer, pivce in gas na popoldansko smeno na šiht!

[wdgpo_plusone]

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.