Tako, pa smo izpeljali še letošnji zadnji alpinistični tabor. Zbralo se nas je 18 duš (pohvalno!), nekateri so začeli že v petek zjutraj, večina se je odpravila isti dan po službi, nekaj članov pa je prišlo še v soboto zjutraj. Prvi dan tabora se je nekaj navez odpravilo plezat v bližnje stene Rink, športni plezalci so okupirali navrtano plezališče pod Mrzlo goro, ostali pa smo izpeljali letni del izpita za mlajše in starejše pripravnike. Kandidati so pokazali kar dober nivo znanja, zato so (skoraj vsi) izpit uspešno opravili. Po končanih izpitih se je naveza najbolj zagretih odpravila še na popoldansko plezarijo v Frenkove plate, ostali pa smo se vrnili v Frischaufov dom in počasi začeli uničevati celodnevni trud izvrstnih kuharic na Okrešlju. Ko so se iz sten vrnile vse naveze, smo začeli z uradnim delom večera. Najprej smo se z minuto molka poklonili pokojnemu Andreju Markoviču. Sledila je analiza dneva, izpitov, plezanja, ter zagovor Janeza 1, ki je še uradno postal mlajši pripravnik. Po prisegi s cepinom je sledilo še obvezno prašenje zadnjih plati, kateri se pa tokrat tudi jaz nisem mogel izogniti. Gric je, ob vsesplošnem navdušenju zbranih, na moji zadnji plati uprizoril simfonijo dolgoletnih rabeljskih izkušenj, stoječe ovacije pa so ga očitno tako navdihnile, da se mi bo notno črtovje poznalo še lep čas! Sledila je splošna pijanka do poznih ur.

Naslednji dan smo eni napadali okoliške stene, vrhove in sedla, drugi pa so se že v dopoldanskih urah odpravili proti dolini.

Da herojske zgodbe ne bodo šle v pozabo, naprošam udeležence tabora, da napišejo kako zgodbico za spletno stran ter priložijo kako fotografijo. Naj še ostali člani, ki se tabora niso mogli/hoteli udeležiti vidijo, kako dobro smo se imeli.

Zahvalil bi se Mateju in Robiju za pomoč na izpitih, obema rabljema za izkazan trud, ter vsem ostalim za udeležbo in dobro voljo na taboru.

Zdaj pa trenirat za Paklenico 😉

lp,

Načelnik

[wdgpo_plusone]