Prvi dan sva z Domnom plezala v stolpih Cinque Torre.

Po prvi noči v Cortini, smo se dogovorili, da se lepo naspimo in gremo prvi dan plezat na Cinque torre, Gric je rekel, da so tam lepe kratke smeri, ravno pravšnje za vpezavanje in spoznavanje Dolomitske skale. Z Domnom se dogovoriva, da bova ta tabor plezala skupaj. Torej po zajtrku, se spakiramo in odpravimo proti parkirišču pod C.torre. Pristop do stene traja okoli 45min.

Ker nimava vodnička se malo sprehodiva in kmalu njdeva prijazna italjana, ki nama dovolita poslikat vodniček, po ratkem pregledu se odločiva za smer v Torre Romana in sicer smer po kaminu ocenjeno z 4+. Ker prvič plezava skupaj greva eno malo lažjo smer, da se malo spoznava. V prvi raztežaj zagrizem sam, ko pride Domen do mene se splogledava in sledi komentar, če so vse 4+ v dolomitih take, bmo težko plezali kaj višje ocene, zdela se nama je težka. Nadaljujeva proti vrhu in na koncu se strinjava, da ni bila najbolj enostavna. Sledi spust po vrvi in iskanje so alpinistov, kmalu jih najdeva na travniku medtem ko se sončijo. Vsi imajo dovolj,  vendar nama še ni, tako da se ostali odpravijo proti avtomobilom,midva pa zagrizeva še v eno smer, tokrat se odločiva za platasto 4+ v Torre Baracio. Ponoviva ze utečeno prakso, prvi cug moj, to pa je čisto nekaj drugega, lepa vertikala dobra skala in vse skozi nekaj za prijet, po 110m oba navdušena stojiva na vrhu in se pripravljava za ponoven spust ob vrvi, seveda so pa oči ves čas uprte v cilj naslednjega dne in sicer Tofano di Roses.

Po spustu najdeva Ino in se odpravimo na pivo (da se nama vsponi sploh priznajo) in seveda v avto in kamp. Takoj po prihodu v kamp se je začelo ogledovanje skice za naslednji dan in sicer smeri Dimai-Eötvös , 4+ 800m, v Tofani di Roses.

Drugi dan se zgodaj zjutraj vstanemo (ob 4ih) se nabašemo v avto in se zapeljemo do Dibonove koče, tam ruzake na rame in sledi 1h dolg dostop, ki ni prenaporen. Domen,Gric in jaz se odpravimo pod steno, Janez in Robi pa nadaljujeta proti ferati, ki vodi na vrh Tofane.

Ob 7ih vstopimo v smer, dogovor  je, da prvo polovico smeri plezam naprej jaz, po amfiteatru (kjer se razvezemo) pa nadaljuje Domen. Smer je bila zelo lepa, dobra skala v smeri sledimo zajedam in kaminom do amfiteatra vmes se malo umikamo navezi za nami, ki pa nas ne prehiti, mimo nas samo šiba GV z svojim klientom.

[wdgpo_plusone]