Datum: 17.07.2016

Izhodišče: Ravenska Kočna (980 mnv)

Vrh: Grintovec (2558 mnv)

Smer: Grintovčev steber (vstop: 1950 mnv, izstop: 2200 mnv)

Ocena / Dolžina: V / IV   250 m

Plezali: Borut Mežnarčič “Suhi”, Grega Kostanjšek, Rok Ruperčič

Nedelja, dne 17.07.2016, se Rok, Grega in Suhi odpravimo na Jezersko s ciljem preplezati Grintovčev steber. Iz parkirišča smo štartali ob 8h30, mimo Češke koče in prišli do vstopa v smer ob 10h45.. malo priprav, premečemo štrik in s plezanje pričnemo točno 11h00. Ves čas dobro opazujemo ali bo vreme zdržalo, namreč napoved ni bila najbolj pozitivna in oblaki se pridno zbirajo nad nami. Temperature so bile nizke in v kombinaciji z vetrom je bilo potrebno kar lepo gibati, da te ni zeblo.

Suhi, kot izkušen alpinist je vodil, drugi sem plezal jaz, tretji pa Rok. Imeli smo 70 m vrv, ki smo jo vsak raztežaj izkoristili do konca. Prvi raztežaj: zanimiv, ne preveč zahteven. Nato pride na vrsto drugi raztežaj, kjer nam je pričel nagajati dež. Ravno v tem raztežaju je zahtevnejši detajl (plata), ki nam jo je dež prav lepo namočil. Nič ne de, rutinirano smo jo splezali in že smo bili na drugem štantu.

Iz drugega štanta se nadaljevanje smeri ne vidi. Suhi gre prvi, jaz ga zihram… Z Rokom pozorno poslušava glasove, ki prihajajo izza skale. Ko podajam štrik čutim, da je tempo počasnejši, kot v vseh prejšnjih raztežajih. Potem pa še Suhi zavpije: “Ej vidva! Tuki, emm, ne vem kako bi vama povedu, mal bosta mogla poumetničarit” – Z Rokom se spogledava in se začneva smejat. No zdaj vsaj veva, da bo še zanimivo.

“Konc štrika”, “podri varovanje”, “varujem”, “plezam” – pa pejmo. Preplezam 10 metrov, zavijem levo in takoj mi je jasno, kaj je Suhi mislil z umetničarjenjem. Pred mano je navpičen kamin, ki je tako ozek, da sem res v dvomih ali bom lahko z nahrbtnikom splezal skozi. Počakam Roka in gremo naprej. Navidez kamin mogoče res izgleda neugodno, zaradi ožine, vendar je samo plezanje skozi celoten kamin popolna uživancija. Dobro moraš gledati kar nekaj korakov naprej, kam boš stopil, za kaj se boš prijel, da se ne zaplezaš in včasih, kot bi rekel Suhi, moraš tudi malo poumetničarit 🙂

Priplezamo ven iz kamina in smer se konča – ura 14h15 – trajanje plezarije 3h15. Smer je zares lepa, konstantna, plezanje čez izzivalno plato (2. raztežaj), plezanje skozi navpičen kamin (3. raztežaj). Osebno mi je bila plezarija v zadnjem raztežaju najbolj zanimiva.

Konec smeri ni na vrhu Grintovca, temveč na cca. 2.200 metrih nadmorske višine. Sledi še sestop, po brezpotju, da pridemo na varovano planinsko pot po kateri sestopimo do Češke koče. Tam se najemo, pofotkamo, si razvrstimo opremo in se srečno odpravimo v dolino – pri avomobilu smo ob 17h15.

Suhi, Rok – lepo je bilo plezat z vama! Izbor smeri je bil izredno zanimiv, vreme pa je poskrbelo za zares pravo pustolovščino.

Na še veliko skupnih plezalnih vzponov,

Grega Kostanjšek, AO Nm

[wdgpo_plusone]