Ker za vikend ni bilo na vidiku nobene plezarije, po dolgem času spet splaniram eno daljšo pohodniško turo. Tokrat se odločim za Jalovec – 2645m visoko goro, ki se mogočno dviga nad dolino Tamar. Na take ture se najraje odpravim sam in preprosto uživam v hoji in hribih.
Od doma sem se odpravil ob 4.00 in se spotoma vstavil na obvezni kavici. Do Tamarja je cesta zaprta za promet zato parkiram v Planici in malo pred pol 7 štartam. V dobre pol ure sem pri koči. Pot se začne rahlo vzpenjati skozi prijeten gozdič. Kmalu sem pod Jalovcem in na razpotju uberem pot proti Kotovemu sedlu, saj je po nasvetu dveh planincev menda skozi škrbino še nekaj snega, jaz pa brez derez in cepina, zato ne tvegam. Pot se začne strmo vzpenjati. Kmalu pridem na malo bolj ravninski svet, na desno zagledam bivak. Nato nadaljujem proti sedlu, kjer se začne zelo zahtevna pot. Da malo popestrim zadevo uberem bližnico v levo proti grebenu. Malo lažjega plezanja po moji oceni dobra II morda kaj več, in ob 10h sem že na vrhu. Ker sem precej pred časovnico, časa imam dovolj vreme pa zgleda da bo zdržalo, se odločim, da jo mahnem še mimo zavetišča pod Špičkom proti Vršiču. Po sestopu z Jalovca, ki si ga spet malo priredim po svoje in se bolj držim grebena, ugledam zanimiv vrh, ki kar vabi da ga osvojim. Na vrh poplezam po bolj položnem kaminčku, sestopim pa po grebenu in skalno travnatem pobočju s težavnostjo I. stopnje in se zopet priključim označeni poti. Kasneje po karti in fotografijah ugotovim, da se hrib imenuje Veliki Ozebnik. Pot do Vršiča se precej vleče, a je lepo speljana po prijetno hladnem gozdu, kjer malo posedim in pomalicam. Na Vršič prispemo ob 13h, obnovim zaloge vode in si privoščim mrzlo CocaColo. Nadaljujem po že dobro poznani poti čez Vratca ter naprej pod stenami Nad Šitom glave in Mojstrovk do Slemenove špice. Tu se odpre lep pogled na Jalovec, Tamar in Planico, ter na letos že preplezano steno Nad Šitm glave. Še po poti mimo slapov, kjer že kujem načrte za zimsko sezono in pri bajti v Tamarju sklenem turo. Za konec še nekaj suhoparne hoje po cesti do Planice in malo pred 17h sem pri avtu. Nabralo se je slabih 11 ur hoje in krepko preko 2000 višinskih metrov. Malo težkih nog a vesel, da me novi čevlji niso ožulili se odpeljem proti domu.
Več fotografij: https://goo.gl/photos/wHbhi988X1YS8cLq5

 [wdgpo_plusone]