Za Paklo letos ni bilo pretiranega zanimanja. Gregor se zaradi bolečin v hrbtu in dolgotrajne bolniške tabora ne more udeležiti, ostali pa nekaj plezajo po svoje, od Vršiča do Omiša. Pač, kakor komu paše. Jaz se zaradi tega »ne s sekiro ne z macolo«. V četrtek pokličem Peka in se dogovorim za prenočišče. V petek popoldne se z Diano odpeljeva v Stari grad, kjer naju veselo sprejmejo v kampu. Povem, da naj bi danes prispela še dva avta. Midva jih ne čakava in kmalu veselo drnjohava.

29.10.2016

Zjutraj se zbudiva sama v bajti, v sončno jutro. Po zajtrku pokličem Gregorja, kaj je z ostalimi. Med pogovorom se pripeljejo z avtom trije tečajniki. V avtu so Marolt, Rok, Milutinovič, Oskar in Matičič, Jaka. Pridruži se nam tudi Kovačič, Toni, ki je prišel s svojo družino že včeraj, a ne stanujejo v našem kampu. Ker je ura že krepko čez deset zjutraj, sedemo v avtomobila in se odpeljemo v kanjon. Diani sem naročil, naj ostale, če pridejo, pošlje za nami. Na vhodu je velika gužva, tako da nas čuvaji parka parkirajo ravno pod Velikim Vitrenikom, kamor smo namenjeni plezati. Tečajniki bodo plezali prvič več raztežajno smer in ker sem od vodij navez sam, bom dva navezal na svoj štrik, dva pa bosta morala plezati kot samostojna naveza. V grebenu, kjer poteka smer Oliver Dragojević, je že veliko navez, zato se bomo danes radi imeli. Najprej tečajnikom razložim, kako poteka plezanje v navezi in se odpravim v prvi cug. Ker eden od tečajnikov nima svoje čelade, mu dam svojo in pač plezam sam brez nje.  Ko preplezam lahko trojko, se na štantu privežem na drevo. Pokličem jih in kmalu so za mano. A ugotovim, da so brez nahrbtnikov in pohodne obutve. »Kaj čmo«, meni je samoumevno, da imamo na hrbtu »ruzake«, so pač šele na prvi večraztežajni turi. Odvežem se in splezam po smeri navzdol, si naložim tri »ruzake« na ramo in odplezam navzgor do štanta, kjer me čakajo. Med vzponom se me privoščijo ostali tečajniki, ki jih je tu večina. Privoščljivo se mi smejejo. Plezamo pa tako, da jaz kot prvi vtaknem frenda in vanj komplet, zadnji v navezi pusti varovanje za zadnjo navezo, tako da samo vpenjata v varovanje. Po še dveh cugih se znajdemo na lahkem grebenu, kjer se zaradi gužve v smeri razvežemo in se nenavezani sprehodimo po grebenu do konca smeri. Za nami je naša prva smer Oliver Dragojevič: III, 150 m, 2 h.  Vreme je sončno in toplo, plezamo v pajkicah in kratkih rokavih. Sestopimo pod steno, kjer poteka smer Oprosti mi pape: IV, 110 m, 1h 30 min, pod katero smo sami. Ta smer je navrtana zelo na gosto, zato pričakujem, da tečajniki v smeri ne bodo imeli problemov. Plezanje poteka tako kot v prejšnji smeri. Pred zadnjim cugom, ko se že odpravljam plezat naprej, enemu od tečajnikov pade plezalnik čez steno, vendar se na polički ustavi. Spustim se po štriku do plezalnika in mu ga prinesem nazaj. Nato v miru splezam na rob stene, kjer varujem soplezalce do vrha. Na vrhu čestitam pobom za današnje plezanje, posebej  Toniju in Jaki, ki sta izmenično plezala v drugi navezi. Spustimo se navzdol do avta, kje pustimo plezalno ropotijo v avtu in se peš odpravimo na ogled kanjona. Vmes jim podučim o stenah, v katerih plezajo alpinisti in frikaških smereh, kjer se tare mladih in malo manj mladih plezalcev. Po ekskurziji se odpravimo v kamp, kjer si pripravimo večerjo in jo zaključimo z domačo kapljico.

30.10.2016

Zjutraj nas čaka zopet nebeški dan v polnem sijaju, ki ga oznanijo Igor, Lovro in tečajnica Markeljc, Ana, ki se pripeljejo v nebeški raj ob morju. Posebej Igorja in Lovra sem zelo vesel, saj sta to še dve vodji navez. Odpeljemo se v kanjon, a »gužva«  je taka kot včeraj. Peš se odpravimo do parkirišča in do vstopa v našo današnjo smer. Kanjonska: III+, 300 m, 4 h. Na mojo srečo v njej ni bilo »gužve«, tako da smo šle vse tri naveze skupaj. Plezali smo v senci, tako da je bilo na trenutke prav »frišno«. Vseeno smo vsi zadovoljni priplezali na vrh. Tečajniki so imeli pripombe, da je smer težja kot včerajšnja, čeprav je po oceni lažja. Seveda so spoznali nove stvari v plezanju: prečke, kamine, male grife in podobne poslastice. Sledi spust do avta, večerja in odhod 3 tečajnikov domov.  Prijetno večerno druženje ob domačih pridelkih so nam poživili Robi, s svojo Kamniško mrzlico Sandro (kot so jo nevoščljivci poimenovali) in njeno prijateljico Andrejo, ki so prispeli iz Omiša.

31.10.2016

Robi, Lovro in Igor se odpravijo plezat Zimski cvet 6a+, 210 m, Jaka na raziskovanje Pakle, midva z Diano se odpeljeva do Tulovih gred. Piha tako močna burja, da Diano kar razmetava naokoli, zato se vzponu na Sveto brdo odpoveva. Odpeljeva se nazaj. V kampu si skuhava kosilo, popoldan pa zaključiva s kopanjem v morju. Zvečer sledi še fešta in odhod Igorja in Lovra domov.

1.11.2016

Zjutraj se tudi ostali odpeljemo domov.