Kar skuhaš tudi poješ
”Tako pa naj bo še uradno za na stran” sem si rekel, ko sem se končno po dolgem času usedel za računalnik in odločil, da napišem nekaj besed v zvezi mojega letošnjega pestrega dogajanja. V letu 2015 se je zgodilo veliko novega. Začetek leta smo zagrizli v polno in tako izvolili novega načelnika s funkcionarji v pomoč. Tako je nastopila tudi moja funkcija namestnika načelnika. Torkova srečanja s PD-jevimi funkcionarji mi niso ušla. No, pa da le niso bile ure sedenja vržene stran se je letos zgodilo, kar nekaj projektov v skupnem sodelovanju s PD-jem. Seveda marsikatera aktivnost, ne bi zaživela brez pomoči dobre ekipe. Na tem mestu, bi se še posebej rad zahvalil Nejcu, ki mi je velikokrat priskočil na pomoč.
Zimska sezona je bila dobra, po dolgem času sem se spet naplezal ledu. Trdo delo in treningi so se obrestovali. Proti koncu zimske sezone sem imel priložnost obiskati Chamonix, ki je bil z opisom dveh besed zanimiv in pester.
Če je bila zimska sezona dobra se žal s skalno ne morem pohvaliti. Pri treningu na plastiki, sem si poškodoval prst, kmalu za tem pa še ramo, ko sem se po neumnosti prevrnil s štirikolesnikom. FAILL…
No, k sreči sem se vsaj prizemljil in se tako loti učenja za izpit alpinista. Kar nekaj tematike je bilo potrebno predelati, tako sem prve sončne pomladne popoldneve preživel v knjižnici. Tudi tokrat se je trud obrestoval, saj sem pisni izpit opravil s 97% procenti. Žal, pa za praktični del tega ne morem reči, moja površnost mi je prinesla bon za ponovni obisk praktičnega zimskega dela in navezovanja cepinov. Kljub temu je bil teoretičen in praktičen del uspešno opravljen. Sledila je še izpitna tura. Po celotnem poletju dogovarjanja in usklajevanja sva z mentorjem le dorekla datum izpitne ture. 27. 8. sva se z mentorjem podala v Hudičev steber pod Prisojnikom. Moram priznati, da sem se s strahom približeval smeri, saj zaradi poškodbe prsta/rame in dela v času poletja nisem od aprila kaj dosti plezal… tudi mentor in dejstvo da je to izpitna tura nista kaj dosti pripomogla k takratnim občutkom in počutju. Ko na vstopu primeš za prvi ”grif” veš zakaj si tam. Vse ostalo odmisliš in se sprostiš, enostavno nič ni več pomembno, ne s kom plezaš, ne koliko si treniral oziroma kaj te boli, važno ni več niti kako težka je smer. Tu si zaradi sebe in želje po doživetju, odkrivanju, spoznavanju. ČISTI UŽITEK…
Izpit uspešno opravljen, diploma podeljena na zboru Alpinistov in tudi tistih par udarcev čez rit smo preživeli. Zdaj pa novim zmagam naprej.
Da pa ne bom predolg naj zaključim z ”fešto” in zahvalo vsem, ki so me tekom let spremljali spodbujali in navdihovali na svoji poti od prvih korakov vertikale pa do pridobljenega naziva alpinist. V temle ”manifestu” ne bom vseh našteval, a kljub temu bi se rad zahvalil:
Andreju, ki me je nagovoril, da sem pristopil k AO-ju. Domnu, ki je bil moj mentor in vsem soplezalcem.
Naj zaključim z mislijo, za vse ostale in prihajajoče tečajnike. Ni recepta kako »uradno« postati alpinist, enostavno zavedati se moraš, da ”kar skuhaš tudi poješ”.
[wdgpo_plusone]
One comments on “Kar skuhaš tudi poješ”
Dodaj odgovor
Novice
- PRVOMAJSKI TABOR OMIŠ 2022 7. 5. 2022 AO Novo mesto
- ZIMSKI SPOMINSKI TABOR 21. 2. 2022 AO Novo mesto
- LEDOLOMILCI NA DELU 21. 2. 2022 AO Novo mesto
Čestitke Matej za opravljen izpit in naziv Alpinista. Tudi članek je zelo lepo napisan predvsem naslov povzame celoto in tudi jaz se zahvaljujem tebi za vse ture, učne ure in prijetna druženja.