Ponavadi drugi del filma ni tako dober kot prvi, a tokratni drugi je bil res dober (morda zaradi drugih igralcev). Jajo je imel neke neporavnane račune s Turnom in je rekel, da gremo eno petko. Spodaj je ena polica II, pol smo pa itak že na vrhu, je rekel. Dva dni prej srečam še staro legendo Jurca in reče, da bi šel zraven. Da res gre z nami izveva pol ure preden ga pobereva. Jajo izbere ilegalno – tihotapsko – varianto iz Dolge Njive na greben, potem pa dol pod steno in nazaj v domovino. Zjutraj megla reši situacijo, da Jurc ne ve kam gre in gre. Ferata na avstrijski strani je že prvo ogrevanje in že smo pod steno. Megla na vstopu nas še dodato hladi in ugotovimo, da bo hladen dan. Tista ‘polička’ kmalu postreže s previsnimi III+ in svedri iz pokrovčkov tuninih konzerv, ki res ne vzbujajo lagodnega občutka. Pa tudi Avstrijci očitno tuno bolj poredko jedo. A za ogrevanje je bilo super, sploh zame, ki sem plezal sicer navezan, samo nobeden ni hotel štrika pobirat, kot ne zadnjič v Koglu. Jajo se je suvereno zapodil v petko, midva sva pa le cmoke požirala ob dejstvu, da je bila previsna. Na razu je bilo seveda še lepo prepišno in čakanje, da oba splezata me je precej ohladilo, vendar sem se hitro segrel. Kljub temu se na stojišču takoj oblečem v vse kar imam. Sledi še en raztežaj V-, ki pa ima v 45m en rjav klin in en prusik. Je pa lep. Stojimo pod tretjim raztežajem, ki ga je Jajo že zlezel, vendar njegovo sopihanje in stokanje nažene strah v najine prezeble kosti. Jajo zmagoslavno zatuli, da je na soncu in gor se požene Jurc. Kmalu se ustavi in jambra, da mu nohta. In to človek, ki z Jetijem brez rokavic ledeniška jezera meša. Ne gre mu in obvisi. Pol se trmast kot je, bori sam s sabo in na koncu le preči v levo v lažji teren. Zaženem se še jaz in gre mi dobro, res pa je, da tole naprej zlezt je pa od hudiča. En sveder pol pa 15m nič, pa strma V. Zmagam. Sonce. Vem, da je končno konec mraza in padem v delirij. Pride še Jurc, Jajo zleze še zadnjo previsno III in že smo pri križu. Že dolgo se nismo križa tako razveselili. Sami na vrhu uživamo v kuhanih jajcih in heavy sendviču.

Kaj sledi. Sestop na easy do avta, kjer smo ob temi, potem pa na pir. Prvega spijemo na dušek, potem pa kot je Kosovel rekel: Ne eden, polna skleda, utrujene roke spočije. Ni veliko manjkalo, da bi kar tam ostali. Polna skleda mladih natakaric, super pivo, Tržiške plezalne legende katerih pes bi to zlezel dol. Jajo je bil na koncu super zadovoljen ker plezanje z starimi prdci niso samo obujanje njihovih spominov, je tudi spoznavanje lokalne kulinarikeJ, arhivske opreme,…

Smer je vse tri navdušila. Trije strmi raztežaji, konstantno med IV in V, super skala, še boljša družba. Še bomo šli v tisti Turn in na koncu na pivo, ker kar je dobru, nej slabu.

[wdgpo_plusone]