Z Robijem debatirava da bi šla neki zlezt. Edina dokaj dobra napoved za nedeljo  je bila za KSA.  Ker smo imeli prejšnji vikend Tabor na Okrešlju, se odločiva da bi šla spet gor.

Robi pride do mene okoli petih zjutraj in nato odrineva proti Logarski dolini. Po dveh urah vožnje prispeva do Koče pod slapom Rinka. Pojeva baklavo ki jo je Robi včeraj dobil na trgatvi, vzameva vso opremo in odideva proti Okrešlju.   Po  45 minutah hoje sva pri koči GRS Celje, kjer imava krajši počitek in malo naštudirava kaj sploh greva splezat. Bilo je v igri vse,  samo smeri od Frančka Kneza ne.  Glede na vreme se odločiva za Vzhodno smer v Mali Rinki. Odriniva naprej in po dobri uri sva pod severno steno.  Malo pomalicava in se podava v steno.  Robi pleza prvi in že po nekaj metrih slišiš kletvice na tisoč in en način…dej štrik!!! PM!!! … a štrik ohlapen kot kuhan špaget.  Kaj kmalu je bil na prvem štantu in z skorajšnjimi ozeblinami na prstih na roki se podam v steno. Občutek oprijema nikakršen, skala mrzla ko Tamrzu pir. Kmalu sem pri Robitu in si pojem v glavi od Mi2 – Čista Jeba. Vedela sva da bo do vrha še jeba… Napovedanega sonca od nikoder, samo mraz in veter. Nadaljujeva cug za cugom. Robi vedno prvi v navezi saj sva hotela čimprej priti do vrha in nato sestop v dolino. Po štirih urah plezarije prideva na vrh kjer naju za trenutek pogreje sonček in mrzlo pivo paše kot že dolgo ne.  Sestopiva skozi Turski Žleb nato v melišče pod steno in kaj kmalu sva na Okrešlju. Ker imava do avta samo še pol ure , bova pivo spila kar tam.

Bila je res čista jeba. Pivo zasluženo. Nova smer zame oz. moja druga.  Can’t wait another one…

 [wdgpo_plusone]