S soboto, 25. 6., smo se Robi, Lovro in jaz kljub malo ne obetavni vremenski napovedi vseeno odpravili na Vršič in nato v severno steno Nad Šitom glave. V steni je bilo kar nekaj navez zato smo se podali v še ne zasedeno Smer po zajedi. Smer ne “špara” in že takoj na začetku ponudi najtežji raztežaj z oceno V+ z dobro skalo, ki pa na koncu generalno gledano sploh ni bil najtežji. Kljub malo vlažni skali ga je Lovro suvereno splezal naprej. Drugi cug je bil meni osebno najlepši del smeri po zračni desni prečnici z dobrimi stopi in oprimki. Ko pridemo do zajede vidimo, da bo nadaljevanje še precej zanimivo, saj je bila skala precej krušljiva in mokra. Za prijeti je bilo bolj malo noge pa tudi niso nudile prave opore. Nekaj celo razmisljamo, da bi nadaljevali po sosednji smeri. Vendar sprejmemo izziv in nadaljujemo. Od tu naprej je kot prvi plezal Robi. Smer je dobro in precej na gosto nabita kar je Robiju vsaj malo olajšalo plezanje. Težavnost vse do zadnjih dveh raztežajev ni popustila. Sledilo je še nekaj zanimivih detajlov z malo boljšo skalo. Grožnje o nevihtah se k sreči niso uredničile, zato se nam ni preveč mudilo. Tako je bilo dovolj časa, da sem od soplezalcev dobil kar nekaj poučnih lekcij iz vrvne tehnike ter tudi o samem načinu plezanja. Proti vrhu sta sledila še dva raztežaja po malo lažjem svetu. Na vrhu pa malica na idiličnem “piknik placu” in hiter sestop po melišču nazaj na Vršič.

[wdgpo_plusone]