Alpinistični odsek Novo mesto

  •                                                          “Tudi najdaljša pot se začne z enim kortakom.” Leo Tzu

  • “Ali se bo nekaj zgodilo, je odvisno od mene.” Robert H. Schuller

  • “Tja, do koder je vredno iti, ne pelje nobena bližnjica.” Beverly Sills

  • “Izrabi dan!” Horacij

  • “Si želiš vertikale?” AO Novo mesto

  • “Karkoli delaš, delaj to s strastjo.” Tomaž Humar

  • “Čudovite stvari v življenju so tiste, ki jih počneš, ne tiste, ki jih imaš” Reinhold Messner

  • “Klin se s klinom zbija.” Mark Tulij Cicero

  • “Le malo je zadovoljstva v lahkih zmagah.” Edmund Hillary

  • “Kjer je volja, je tudi pot.” Angleški

  • “Goro bo premaknil le tisti, ki je v začetku premikal kamenčke” Kitajska modrost

  •                      “Bilo je lepo, nekateri so celo jokali….” R.M. – Gric

Planjava, Sobotna smer

Posted on

V soboto smo se Matej, Robi in moja malenkost podali v dnevu primerno poimenovano Sobotno smer V+/IV+ 210m, v JV steni Planjave. Sicer nizka, a lepa stena mi je v oko prvič padla lansko leto, ko sem tu sestopal z verjetno najbolj obiskane grebenske plezarije pri nas- Zeleniških špic.

Tisti dan je še kar nekaj navez imelo iste ideje kot mi, tako da smo na začetek plezanja čakali kako uro, kar pa nas v prijetnem jutranjem soncu niti ni preveč motilo. Po kratkem prečenju snežišča smo pričeli s 1. raztežajem, ki je sodeč po opisu tudi najtežji v smeri. Retrospektivno sicer menim, da je bila v našem primeru to najlažja plezarija tisti dan. Raztežaj se začne drobljivo in neobetavno, a hitro zaplezaš v vertikalno, izpostavljeno, sivo ploščo s prijetno nanizanimi luknjami, po katerih se v elegantnem gibanju povzpneš do 1. sidrišča. Res lep prehod preko navidez nepristopnega odseka. Tej plošči je sledilo še nekaj lažjega sveta in navzdol potekajoča prečka v levo. Tekom prečke nas je zavedlo ljubko sidrišče pod kaminom, kar sicer obljublja tudi skica. Hitro sem se povzpel preko drobljivega kamina, nakar se je začelo pojavljati neujemanje stanja na terenu in opisa v knjigi. V krušljivi steni v steni sem dolgo iskal logičen prehod naprej, nakar sem odkril staro neudobno sidrišče pod navpično ploščo. Linija ni izgledala najlažje, a so se višje svetlikale sledi predhodnikov. Vajeti je preventivno prevzel Robi in zagrizel v poč/lusko, ki je razila mrtvo vertikalno ploščo nad nami. Ko sva z Matejem zaslišala sopihanje, sva takoj vedela, da bo šlo zares. Odsek izkazal za najlepšo plezarijo dneva, a kar težavno. Najprej premagaš res lepo oporno poč, ki postaja višje in višje bolj skopa z oprimki, predvsem pa stopi, nakar sledi še kratka previsna prečka v desno, kjer kot velikega plišastega medveda objemaš balvan, ki štrli iz stene. Vseksupaj poteka v izjemni izpostavljenosti nad dolino Repovega Kota. Za varovanje skrbita 2 stara klina, za mirne živce pa je priporočljiv še kak metulj. Varijanta je po mnenju Robija kar dobra VI, s čimer sva se strinjala tudi z Matejem. Po še enem kratkem kaminskem raztežaju smo se pridružili originalni smeri, iz katere smo izplezali po lepi zajedi ocenjeni z IV A0, potrebe po tehničarjenju navkljub oceni nismo imeli. Sestopili smo s Srebrnega sedla nazaj v Repov Kot.

Lepa otvoritev skalne sezone, super vreme, dobra družba, sicer nizka stena Planjave nas je kjub našim ovinkom lepo sprejela in vseskozi ponudila zanimivo plezarijo.

[wdgpo_plusone]

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.