Ker je kvantiteta v upadu se tokrat odpraviva samo dva. Eni so zasedeni ,drugi ne vem kaj, tretji pa samo gremo. Greva zato, ker imava prost dan. Rok po SMS-u  sporoči, da bo zamudu 20 min. Prvoaprilska šala, tokrat ne.

Ker je na vrsti severna stran, se oblečem bolj po zimsko. Upravičeno, saj tam sonce skoraj ne posije. Pri zgornjem belopeškem jezeru je izhodišče za turni smuk.  Za nama prihajajo še ostali turaši, midva sva prva. Od daleč je snega bolj malo, nič ne de, saj je celo zimo tako. Smučki z psi tokrat spet  z mano za razliko od Rodice. Začneva po poti št.515 nato se preusmeriva na pot. št. 516 in skreneva levo v gozd. Pri strugi se začne nepretrgan sneg. Tukaj dava smučke in pse na plano. Ogrevanje je kar pravšnje, saj stiska mraz do kosti. Ko prideva iz struge se pred nama odpre pogled na današnji cilj. Ponujata se dve varianti , prava je samo ena. Desna. Počutje je čudno, zato psi ne tečejo gladko. Ni pač tisti dan ki bi mi šlo. Pogledujeva en drugega in se bodrujeva; sej bo, sam še tole.

Napoved je da bo pihal JZ rahel veter,itak da ni. Piha S veter. Bentim nad sodobnimi vremenarji ki imajo za moje pojme preveč podatkov in ne vedo kaj z njimi. Ah , bo že bolje. Sneg je trd, špure skoraj ni, midva pa na samih ˝kantah˝. Nekaj časa se matrava, nato napoči trenutek in, srenači že delajo svojo nalogo. Izpod nog hrusta kot že dolgo ne. Preideva v drugo polovico vzpona in naklon se nekoliko poveča.  Sva vajena vsega hudega. Rok me prehiti, je le mlajši in nima zafotkat. Ja,ja, nima za fotkat, to bo to. Proti iztopu se nama sramežljivo nasmiha sonce, ki pa v tej zakotni legi ne da kakšne toplote. Iztopiva na sedlo, tukaj piha kot za stavo. Smuči pustiva na sedlu, midva pa v zavetje na klopco v daljavi. Pri klopci je malica, ta hitra, ker tukaj , ne boste verjeli , piha S veter. Dilce na noge in že smo v pobočju. Vršnji del je strm in trd, tako da Roka malo preseneti Razmera. Stegna začno peči že na vrhu.   Postankov je preveč , ker je razmera zahtevna. V srednjem delu malo popusti strmina in sneg je za odtenek mehkejši.  V izteku je vse razrito , zato je smučarija v smislu ˝camel trophy˝. Sledilo je vijuganje in pluženje med drevesi in balvani. Za razstezne vaje pa je bila hoja do avtomobila idealno pravšnja.

Tukaj se bo treba še vrniti ko bo razmera boljša, pa še kakšen turaš zraven za družbo. Konec dobro vse dobro. In odšla sva tudi prva.