REČENO STORJENO… KRATKA NEMŠKA Z ZIMMER JAHNOM
V četrtek, 15.8.2019, se s Tomažem dobiva na kavi. Pogovor nanese na to, da bi se v nedeljo splezala dolga in kratka Nemška z Zimmer Jahnom. Ker vem, da imam v soboto službo do štirih zjutraj, sem malce v dilemi ampak želja je prevelika. Itak, da gremo! Tomaž pove, da bi šel še Srečko, vendar rabi še nekoga, saj bi šel on v dolgo Nemško. Ker vem, da bom utrujen, zaradi neprespane noči se raje odločim za krajšo smer. V soboto me Tomaž pokliče in pove, da se ob štirih dobiva pri Kongu, saj gresta Srečko in Brane že ob 2 uri iz Novega mesta. Rečeno storjeno… ob 4.10 se dobiva pred Kongom, opremo premečeva v moj avto in direkt v Vrata. Na parkingu sledi obvezno plačilo parkirnine, nato pa kr se da hitro spakirava stvari in gas pod steno. V slabi urci in dvajsetih minutah sva že pod steno. Tukaj že slišiva vpitje Srečka (podri varovanje… nato pa FAKOOO…) Na hitro pojeva vsak en sendvič in že plezava prvi raztežaj. Tukaj se malo izgubiva (Tomaž je malo pozabil, kje se gre v drugi raztežaj) J. Z malo pomoči naveze, ki gre v Slovensko, najdeva pravo pot in že sva čez sredino smeri. Tik pod Nemškim turncem , Tomaž, ki je bil vodilni, že ujame Branka, tako da konec Nemške zaključimo skupaj. Tukaj se končno usedemo in rečemo nekaj besed, pojemo malico, nato pa jo že mahamo naprej. Srečko in Branko proti izstopu dolge Nemške, midva z Tomažem pa proti izstopu Zimmer-Jahna. Pred zadnjim raztežajem se z Tomažem na sidrišču ustaviva za nekaj minut. Priznam, da me tukaj že rahlo daje utrujenost, povrh vsega pa se me hočejo lotevat še krči. Tomaž mi ponudi energijski gel z magnezijem, katerega z veseljem posrkam. Nato zagrizeva v zadnji raztežaj. Tomaž v glasnem razmišljanju med raztežajem izreče nekaj »strokovnih besed« in že vpije »podri varovanje«. Sam se za zadnji raztežaj preobujem v plezalke, zaradi boljšega občutka, nato pa jo ucvrem za njim. Pri tem že slišim raztežaj pod nama Srečka in Branka, ki sta se v steni premislila in odločila, da gresta za nama. Sredi raztežaja me v desno roko zagrabi krč, ravno med izpenjanjem kompleta (FAK, pa ne glih zdej…). Za nekaj minut se ustavim, raztegnem roko, nato pa brez težav do vrha. Na vrhu si s Tomažem čestitava, počakava še Srečka in Branka, nato pa jo skupaj mahnemo počasi čez Prag v Dolino. Na terasi Aljaževega doma sledi še obvezni regeneracijski napitek in analiza smeri, nato pa se zbašemo vsak v svoj avto in oddrvimo nazaj domov, z željo po čimprejšnji vrnitvi. 😉