Alpinistični odsek Novo mesto

  •                                                          “Tudi najdaljša pot se začne z enim kortakom.” Leo Tzu

  • “Ali se bo nekaj zgodilo, je odvisno od mene.” Robert H. Schuller

  • “Tja, do koder je vredno iti, ne pelje nobena bližnjica.” Beverly Sills

  • “Izrabi dan!” Horacij

  • “Si želiš vertikale?” AO Novo mesto

  • “Karkoli delaš, delaj to s strastjo.” Tomaž Humar

  • “Čudovite stvari v življenju so tiste, ki jih počneš, ne tiste, ki jih imaš” Reinhold Messner

  • “Klin se s klinom zbija.” Mark Tulij Cicero

  • “Le malo je zadovoljstva v lahkih zmagah.” Edmund Hillary

  • “Kjer je volja, je tudi pot.” Angleški

  • “Goro bo premaknil le tisti, ki je v začetku premikal kamenčke” Kitajska modrost

  •                      “Bilo je lepo, nekateri so celo jokali….” R.M. – Gric

Saturday in Logarska Dolina. Nemška grapa

Posted on

V soboto, 20.1.2018, sva z Matejem oba prvič vstopila v S steno Ojstrice.

Sam dostop do vstopa v najino smer (Nemška grapa II, 500m),  ki poteka desno mimo Koče na Klemenči jami, ni predstavljal orientacijskih zagonetk, namreč vse do koče je lepo markirana pot, naprej, ko so se markacije izgubile pod snegom pa nama je bil v pomoč narejen gaz predhodnikov in sva tako kaj kmalu prispela do vstopa najine smeri. Gaz predhodnikov se je nadaljeval proti steni Škarij in kmalu sva dojela, da v najini smeri ni še nikogar. Po kratki pavzi sva se zagnala v najino grapo in se znašla v snegu vse do pasu. Po kratkem posvetu o nadaljevanju sva le nadaljevala in se držala kar se je dalo desnega roba stene, kjer je dajalo občutek najbolj predelanega snega. Namreč prejšnji dan je zapadlo tudi do 20 cm svežega snega in ga je ponekod napihalo vse do pasu. Ko sva prispela do izpostavljene prečke pa sva se navezala na vrv in se v nadaljevanju držala leve stene, namreč na desni ni bilo stene ampak sva bila izpostavljena prepadu. Na edinem kopnem roglju sem napravil varovališče, Matej, kot najbolj izkušeni pa je nadaljeval plezarijo in vstavljal metulje in zatiče, kjer se je pač dalo. Ko sva po dveh raztežajih izmeničnega plezanja v vodstvu izplezala iz izpostavljene  prečke sva nadaljeval navezana z vstavljanjem vmesnih varovanj in se kmalu znašla v amfiteatru, kjer pa po najini smeri ni najbolj dišalo, namreč na vrhu je pihalo in so konstanto pršili pršni plaziči in pa tudi skoki so bili zaliti oziroma nezaliti z tankim in ozkim ledom. Tako sva ubrala izstopno varianto V grape v Škarjah. 

Zadnjih 50 m je bil škripec in razmere za prste oblizniti, medtem ko so bile razmere za nama, kot je bilo par dni prej poročilo GRS (tanke nestabilne plasti!!). Z grapa se zaključi na sedelcu med Ojstrico in Škarjami in s prečudovitim razgledom na sončno J stran. Sestop sva ubrala po markirani poti Škarje-Koča na Klemenči jami. Lep, nezahteven sestop. 

Scenarij in Režija: Matej Balant, Suhi in moja malenkost.

Glavna vloga: Matej Balant, S stena Ojstrice in Škarij.

Stranska vloga: Jaz in vsi ostali vršaci, planine in doline.

Kamera: Jaz.

Statisti: Drevesa, sneg, nebo, naveza v steni Škarij.

Stilist in kostumografija: Matej Balant in Jaz.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.