Alpinistični odsek Novo mesto

  •                                                          “Tudi najdaljša pot se začne z enim kortakom.” Leo Tzu

  • “Ali se bo nekaj zgodilo, je odvisno od mene.” Robert H. Schuller

  • “Tja, do koder je vredno iti, ne pelje nobena bližnjica.” Beverly Sills

  • “Izrabi dan!” Horacij

  • “Si želiš vertikale?” AO Novo mesto

  • “Karkoli delaš, delaj to s strastjo.” Tomaž Humar

  • “Čudovite stvari v življenju so tiste, ki jih počneš, ne tiste, ki jih imaš” Reinhold Messner

  • “Klin se s klinom zbija.” Mark Tulij Cicero

  • “Le malo je zadovoljstva v lahkih zmagah.” Edmund Hillary

  • “Kjer je volja, je tudi pot.” Angleški

  • “Goro bo premaknil le tisti, ki je v začetku premikal kamenčke” Kitajska modrost

  •                      “Bilo je lepo, nekateri so celo jokali….” R.M. – Gric

Staničev vrh – Tečajniški raz IV/III, 110 m

Posted on

Glede na ustaljeno prakso smo se tudi tokrat o plezanju čez vikend, pogovarjali v četrtek na našem ferajnu. Enako kot je naš ferajn od ustanovitve vsak teden je tudi naš Gric vsak vikend nekje v hribih. Tako, prvega kandidata ni bilo težko najti. Tudi Robert Krštinc se je dogovarjal z Janezom Kastrevcem za plezanje. Nismo imeli še dorečenega cilja tako, da so se predvsem omenjale južne stene, ker jesen že trka na vrata in s tem tudi nižje temperature.

Dogovorili smo se, da gremo v Begunjščico preverit ali je vodniček, ki ga je zrihtal Gregor Klančar, kaj vreden. No prvotni plani niso dolgo zdržali. V soboto pokličem Roberta in ga vprašam, ali plezarija drži in kdaj imamo odhod. Odgovor je bil, da je plan drugačen in da se gre v Staničev vrh. Poleg tega smo pridobili še eno navezo oz. dva člana. Pridružila sta se nam Lovro Bobič in Matevž Kušer – Jajo. Nisem se dolgo obotavljal pri potrditvi novega cilja. Pokličem Grica in že je nov plan dokončen.

Odhod je kot v navadi ob 6 uri zjutraj pred Qulandijo. Jajo in Robert se ustavita še v Mirni Peči kjer pobereta Janeza. Gric, Lovro in jaz pa se namenimo proti Kamniški Bistrici. Dogovorimo se, da se počakamo v Kamniku na Petrolu in se nato skupaj odpravimo do izhodišča. Okoli 8:30 smo parkirali svoja vozila na Jermanci in se odpravili na pohod do južne stene Staničevega vrha. Med hojo po gozdu je že opaziti listje, ki zapušča drevesne krošnje. Tudi korak je bolj mehak zaradi listnate podlage. Do južne stene Staničevega vrha je približno ura in pol pristopa. Zadnji del, preden se povzpneš do grebena Zeleniških špic, poteka ob prečudovitem potoku, ki v slapovih in kaskadah pada proti dolini. Ko se povzpneš če greben Zeleniških špic zagledaš južno in naš cilj. Skupaj se odpravimo do Kovačnice in tam pomalicamo. Tudi naveze se malo spremenijo. Ker so smeri kratke in imamo na našem ferajnu radi družbo smo se dogovorili, da gremo plezat dve naveze po tri plezalce. Robert, Lovro in Janez se odpravijo v Košček neba -VI, 120 m. Gric, Jajo in jaz pa smo bili naklonjeni bolj uživaški plezariji in smo si za cilj zadali Tečajniški raz IV/III, 110 m. Sam vstop v smer nam je delal malo preglavic, vendar smo nato našli primerno mesto, ker smo vsi trije smatrali da poteka smer. Dokler sva Gric in jaz na sebe obešala opremo je Jajo že tipal skalo. Po parih metrih se odloči, da bi on plezal smer naprej in že smo se prevezovali ter premetavali štrik. Prvi raztežaj (od dveh) je potekal po pakleniški skali. Lepa plata z veliko razčlembami in radiatorji. Prvo sidrišče naredimo na macesnu, tako kot piše v vodničku. Ne piše pa, da so okoli še trije drugi macesni!. No med premetavanjem vrvi in pripravi, da pričnem varovati Jajota v zadnjem raztežaju ugotovim, da imamo štant na mravljišču. Lezejo po meni in borim se z njimi, da jih spravim iz sebe. Med tem Jajo že otipava kratko »prečko« v levo pod previsom. V prečki se malo ustavi. Med tem pa mene mravlje, ki so mi ušle pod hlače, grizejo v jajčka. Med varovanjem se praskam in drgnem, da zaključim fiesto mravljincev v mojih hlačah. Končno mir. Jajo med tem opravi z detajlom. Hitro prepleza še zadnjih dvajset metrov smeri in že je na grebenu, ki pomeni tudi konec naše smeri. Tudi drugi raztežaj nudi prijetno uživaško plezarijo. Na grebenu si sežemo v roke in pričnemo pospravljati opremo. Sestop je zelo kratek in vse skupaj opravimo v eni uri. Na grebenu Zeleniških špic se z Gricom odločiva, da imava dovolj in da sestopiva v dolino. Jajo pa se je pridružil ostali navezi, ki ima plan zlesti še kako smer.

Med sestopom se z Gricom ustaviva še za eno malico in nato brez prestanka gas do avta. Pri avtu sva okoli 12 ure. Med vožnjo v dolino Gric predlaga, da se ustaviva na pivo pri Jurju. Ker v okoliških domovih še nisem bil sem z zanimanjem privolil. Ko sva vstopila v »planinski dom« me je vrglo na rit. Ambient je več kot perfekten, gazda pravi gostilničar in na televiziji zadnjih 14 krogov dirke moto GP v Aragoniji. Lorenzo prvi, Pedrosa drugi in Rossi mu diha za ovratnik. Na koncu dirke je postavitev ostala enaka, kljub večkratnim napadom Rossija na Pedroso v zadnjih krogih. Dirka napeta k štrumpantelj.

Pa dosti o motorjih. Najino nedeljsko plezanje se je zaključilo ob 15 uri, ko sem Grica raztovoril pred domom. Kaj so splezale ostale naveze pa upam, da so pooblastili tečajnika, da napiše poročilo in z nami delili njegovo izkušnjo.

 [wdgpo_plusone]

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.