Alpinistični odsek Novo mesto

  •                                                          “Tudi najdaljša pot se začne z enim kortakom.” Leo Tzu

  • “Ali se bo nekaj zgodilo, je odvisno od mene.” Robert H. Schuller

  • “Tja, do koder je vredno iti, ne pelje nobena bližnjica.” Beverly Sills

  • “Izrabi dan!” Horacij

  • “Si želiš vertikale?” AO Novo mesto

  • “Karkoli delaš, delaj to s strastjo.” Tomaž Humar

  • “Čudovite stvari v življenju so tiste, ki jih počneš, ne tiste, ki jih imaš” Reinhold Messner

  • “Klin se s klinom zbija.” Mark Tulij Cicero

  • “Le malo je zadovoljstva v lahkih zmagah.” Edmund Hillary

  • “Kjer je volja, je tudi pot.” Angleški

  • “Goro bo premaknil le tisti, ki je v začetku premikal kamenčke” Kitajska modrost

  •                      “Bilo je lepo, nekateri so celo jokali….” R.M. – Gric

Tamar – centralni slap 11.2.2015

Posted on

Dogovor o včerajšni avanturi je rasla že od prejšnjega četrtka, ko smo se (mešana ekipa ljubiteljev gora)zaradi vseh rdečih alarmov, odpravili v malčco. Sprva je bil plan Maltatal, vendar je eden od članov ekipe moral delati v torek malo dlje, tako da smo se ga usmilili in se dogovorili za bližji Tamar.
Štartali smo ob 8ih zjutraj iz Kranja in ob 10ih smo bili že pri koči v Tamarju. Kratek postanek in se zapodimo mimo koče proti slapovom. Bolj, kot se bližamo izhodu iz gozda ,lepši je pogled ki ga vidimo. Glavni slapovi so lepo narejeni, z veliko ledu. Na hitro se dogovorimo kako bomo plezali in seveda kdo bo skom, Gregor in Matej skupaj ,Roka pa zadolžijo za tečajnika :). Vsi se zapodimo v Centralni slap ( 4+, 120m, WI 90/80, 60/75 ), Z Rokom vstopiva iz leve , druga naveza pa iz desne strani slapu.
Navežemo se in akcija, hiter dogovor z Rokom, plazala bova vsak en cug, prvi težji zanj, drugi zame (weee , moj tretji slap in že imam dovoljenje izkušenega alpinista ,da grem samostojno do vrha).
Rok se zapodi in tik tak je pred zaveso, malo še potegne in že se dere podri varovanje. Nastopil je čas, cepine v roke in gremo, petkrat zabijem cepine in tresk po goflji, kri se pocedi in juhuhu imamo lekcijo kako umikati glavo pri iztikanju cepina, kratek počitek pregled ustnice in ohlajanje le te, kri se počasi ustavlja in že letimo. Par zamahov in sem pri zavesi, uf tole je pa res kr pokonci, nič cepine v led in treba čez, nekje na polovici zavese pa se začne bobnenje (že prej je bilo dvakrat ,tokrat pa res glasno), Rok kriči od navdušenja, poglej ti tega, kako hud plaz, mene navija v zavesi rad bi se obrnil in gledal, vendar negre, nahitro pokukam in počasi dalje. Pridem do varovališča in nič treba naprej, moj prvi cug naprej, šlo je lepo gladko, skoraj do vrha, malo pred iztopom zaidem in pred mano samo skala in sneg, kaj pa sedaj, nič nazaj in naredit varovališče. Rok seveda za mano brez težav mimo mene malo bolj levo in evo na iztopu iz slapu, usede se v sneg in me povaruje do vrha. Slap res lep, krasna plezarija in odlično ogrevanje pred zimskim taborjem v Tamarju.
Sestopiva po desni strani do grape in po njej pod slap, počakava drugo navezo in gremo na pivo in kovanje novih načrtov. In še ugotovitev dneva, če si tečajnik v prvem resnem slapu, se na začetku dober rukni z cepinom, ker potem res suvereno plezaš ( to so seveda ugotovili ostali, sam odsvetujem ).

Plezali smo, Rok Tičar (AO Kranj), Matej Fugina (AAO) ter Gregor in David Klančar (AO Novo mesto)

WE LIVE TO CLIMB ANOTHER DAY

[wdgpo_plusone]

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.