Po pregovarjanju o uri alpskega štarta, smo se Gregor, Robi in moja malenkost na koncu le odločili izkoristiti neobičajne a vseeno odlične decembrske vremenske pogoje. Izbrali smo si tako rekoč največjo klasiko naših gora, Slovensko v Steni.

Pod smer smo prispeli ravno v trenutku ko je jutranje sonce zadelo vrhove Mrtuljkove skupine. Razmere v smeri so bile idealne, spodnji del je bil skorajda popolnoma kopen, plezalske užitke so kvarili le zimski oklepni gojzarji, ter rokavice na rokah. Ob prihodu v Slovensko grapo nas je pričakal odličen trd sneg. Razbijanje srca v grapi je bil dober indikator da kondicija (še?) ni na zavidljivi ravni. Prevčev izstop je popestril še kak skok in že smo bili na vrhu. Kljub zgodnji uri prave zagretosti o pristopu na vrh ni bilo, tako da smo čez prag odracali nazaj v dolino. K Aljažu smo prispeli kar sredi dneva, in ne v soju svetilk, kot ponavadi… nov trend?

[wdgpo_plusone]