Alpinistični odsek Novo mesto

  •                                                          “Tudi najdaljša pot se začne z enim kortakom.” Leo Tzu

  • “Ali se bo nekaj zgodilo, je odvisno od mene.” Robert H. Schuller

  • “Tja, do koder je vredno iti, ne pelje nobena bližnjica.” Beverly Sills

  • “Izrabi dan!” Horacij

  • “Si želiš vertikale?” AO Novo mesto

  • “Karkoli delaš, delaj to s strastjo.” Tomaž Humar

  • “Čudovite stvari v življenju so tiste, ki jih počneš, ne tiste, ki jih imaš” Reinhold Messner

  • “Klin se s klinom zbija.” Mark Tulij Cicero

  • “Le malo je zadovoljstva v lahkih zmagah.” Edmund Hillary

  • “Kjer je volja, je tudi pot.” Angleški

  • “Goro bo premaknil le tisti, ki je v začetku premikal kamenčke” Kitajska modrost

  •                      “Bilo je lepo, nekateri so celo jokali….” R.M. – Gric

Vrv v glavo za zabavo

Posted on

V sredo smo se zopet odpravili pod Prisank. Cilja: Centralni in Desni slap.

Cesta do koče Na Gozdu je bila prevozna brez problema, navkljub zgodnji uri in res nizkim temperaturam…iz avta, polna bojna oprema in gremo s čelkami pod steno…wuhuuuu, smo prva naveza pod Centralcem, že od daleč smo si ogledovali potek slapu…sveča v odličnem stanju, zgornjo se da obvoziti…smo?…gremo….Seba kot najbolj izkušen ledni plezalec se zapodi v prvi raztežaj…štant! Ok gremo, Jaka drugi, jaz za njim…wuhuuuuu, tkoj na začetku tuširanje z ledeno vodo…zamrzuje štrik…sem pa tja pade kakšna krepka (sam saj tega smo pa ja vsi navajeni)…vsi na štantu….gremo naprej…koko pak…zarinemo…vmes nas prehiti naveza štajercov in kasneje tik pod svečo še ena naveza AO Vertikale…in začela se je ledena toča…pod zaveso, Seba zabode cepine, pok, pade sveča, še enkrat, zopet leti…”fanta tole ne bo!” od zgoraj leti koker da je sodni dan…pride nazaj do štanta, že se poda nova naveza v svečo, tresk, na hrbet dobim zajeten del svečke…priprava na abzajl in gremo nazaj…Pejmo v desnega, tam bo bolj…pa pojdimo, odločimo se, da slednjega plezam jaz naprej…smo?..smo!, gremo….prvi raztežaj smo začeli nekoliko nižje kot sem ga bil vajen, super zadeva, odličen led, pik pik in smo na štantu…pogleda navzgor…POLNO!

Nadaljujem v drug raztežaj, res je užitek plezat v ledu, sam ni pa fajn, če si večino časa pritisnjen z glavo v steno, trdo oklepujoč se cepinov…zabijem cepin, pogled navzgor, zamegli se mi me pred očmi, navezi, ki je abzajlala, se ni zdelo vredno zavpiti VRV, dobim jo v obraz…seveda sem ga zato jaz toliko bolj glasno ozmerjal…gremo dalje…led sicer vrhunski, sam ja še kar naprej leti dol….no da ne dolgovezim: tokrat sem izbral drugo linijo, kot smo jo plezali v soboto, meni lepšo, malenkost težjo…edino vredno je omeniti, da je led v tretjem razežaju že konkretno načet in votel, prav tako tudi v zadnjem (našem petem)…upajmo da se z napovedanimi ohladitvami stanje zopet izboljša, sveča naredi, pa gremo zopet, še tretjič, tretjo varianto…

Važne so zgodbe 🙂

Plezali smo: Sebastjan Potočnik (AO Kranj), Jaka Gortnar (BricAlp) in seveda Panda izpod Gorjancev

 [wdgpo_plusone]

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.