Zelenica – Direktna (-IV/II-III, 300m)
V soboto 27.2.2016, smo se člani Alpinističnega odseka Novo mesto odpravili na ne-planirano skupno turo v Zelenico. Prijavilo se nas je 11 članov od tega, so nastale 3 skupine. Prvotna skupna sta bila Primož Slapničar in Roman Mihelič – Gric, ki sta imela namen turno smučati.
Glede na obilico snega, ki je zapadel smo se tudi ostali člani odločili, da se jim pridružimo vendar brez smuči. Tako smo se v soboto okoli 7 ure zbrali pred Qulandijo, kjer nas je okaral nenaspani varnostnik, da češ kaj mi tu počnemo. Očitno ne ve, da smo mi tam skoraj vsak konec tedna. No po malo dvignjenem pulzu, smo se Matej Balant, Robi Krštinc, Lovro Babič in jaz odpravili proti Mirni Peči, kje smo naložili še petega Janeza Kastrevca. V drugem vozli pa so bili Gric, Primož in Diana. Sproti pa so pobrali v Trebnjem še Roka Rupečiča. V Višnji Gori smo se dogovorili še z Borutom Mežnarčičom, ki je ponudil prevoz do Begunjščice, da se nam ni bilo treba stiskati pet v vozilu.
Parkirali smo na parkirišču Duty free shopa na Lubelju in se odpravili proti Zelenici. Med hoji navkreb je mimo nas švignilo ogromno smučarjev. Višje, kot smo se vzpenjali, bolj je megla postajala gosta. Sreča, da smo imeli instinktivni kompas Suhija, ki je začutil, da smo po sestopni grapi krenili previsoko. Tako smo prečili pobočje v desno in po nekaj minutah smo bili pred vstopom v Direktno grapo. Med tem časom pa smo v megli izgubili ostali del ekipe. Ker naš Janez rad govori med hojo jih kljub kričanju nismo morali priklicati. Tako smo ostali sami. Tudi na vstopu ni bilo videti, da bi kod pred nami imel opravka z našo smerjo. Nataknili smo dereze, prijeli cepine, na glavo nataknili čelado in zagrizli v svež sneg.
V prvem delu grape je bil snega nepredelan in se je ugrezal čez kolena. Po 20 m se prvič grapa postavi bolj pokonci. Ta del je bil zelo lepo zalit z ledom in predelanim snegom, bilo ga je pravi užitek preplezati. Tudi Rok, ki je še bolj frišen je šel k gams. Nad prvim skokom je bolj položen del in križišče. Direktna smer poteka po desni in kmalu smo bili ponovno pred bolj pokončnim delom. Ta je bil še lepši kot njegov predhodnik. Od tu naprej grapa poteka po položnem delu, ki se zaključi tik pod vrhom. No, da ne bi bilo to vse pa ti Direktna malo pod vrhom ponudi še zadnji pokončnejši del. Bil je ponovno lepo obdelan z ledom in snegom in kot pravijo na koncu se najslajše smeje. Vsi štirje, ki smo bili v Direktni smo rekli, da bi lahko bil še za kak meter daljši.
Pod vrhom srečamo še naše dva turna smučarja, tako da se na osvojenem vrhu skupaj slikamo. Pri sestopu, ki smo ga opravili po sestopni grapi, smo srečali še drugo ekipo. Tako smo skupaj sestopali proti koči. Med sestopom v megli zagledamo gručo ljudi. Pri pozdravu ugotovimo, da je ekipa Hrvatov prišla množično napadat Zelenico in njene grape. Bilo jih je vsaj 20, če ne 30, ki so en za drugim tacali proti vrhu. Zanimivo mi je bilo, ko sem se mimo njih peljal po riti in so me vsi slikali. Kot, da se še niso drčali po snegu.
Zbor smo imeli v planinski koči na Zelenici. Kmalu za mano je prišla Diana in ostali. V koči smo se okrepčevali z odlično salamo iz kleti Janeza in popili čaj ali pivo. Počakali smo še, da se je Gric pripeljal na smučeh in smo počasi krenili nazaj proti Ljubelju.
[wdgpo_plusone]
Ljubelj in ne Lubelj. Samo za info.
Hvala Primož. Je popravljeno 🙂